Dnevnik TREKKINGA: KALAW - INLE JEZERO

Odhajamo okoli 9.00 ure, cesta ni težka, vendar ni kos pogače. Nehamo jesti v stojnici, prilagojeni za obiske, tam nam Monson skuha nekaj rezancev in avokadovo solato in izkoristimo priložnost, da z ljubiteljem Simon-cevapcici prebijemo led, pojemo, počivamo in pijemo zeleni čaj, ki ga obe dajo tukaj, ker Da bi lahko najprej pili tekočo vodo, jo je treba zavreti, vroča suha voda pa je nekoliko odvratna, zato si nalij nekaj čajnih listov in pojdi.

Po kosilu smo se odpeljali do hiše starega zdravnika šamana in se z družino zelo prijetno zabavali. Nisem še komentiral, toda treking je začel dva usodna trebuha in tudi Lety je bila v teh mesecih ... slika, daj! Tako je zdravnik vzel nekaj vrečk z barvnimi praški, narejenimi z mešanicami več rastlin: ena služi za želodec, druga za obdobje (revni lety mora sesati dobro peščico tega), druga pa napolniti energijo ... Na koncu smo naredili celotno terapijo vsak in napredovali, da ne bo pomagalo.

Vrnemo se na cesto in po nekaj urah, ko začne deževati, pridemo do našega prvega cilja, odročne vasice, kjer bi spali doma družine iz lokalnega plemena. Sprejemajo nas zelo veseli in ob značilni gostoljubnosti te države. Pred večerjo izkoristimo priložnost za sprehod po vasi in menih nas povabi, da gremo v njegov samostan. Po ustreznih predstavitvah se s pripravo čaja, banan, arašidov in drugih začne predstava. Resnično je kot koza in po vsakem stavku se konča z besedo »Srečno! Vesel! " Razbije rit in mi z njim. Kakšna čudna situacija, ampak kako zabavno! Lahko bi bilo najboljši dan.

Večerjamo in zdaj smo med odejami, za katere si upamo, da bodo za jutri znova pridobili moč. Nisem govoril o krajinah, lepe so, med gorami in riževimi polji, toda pridite, da to ni rajski vrt.

Samostan izgubljen z gorami države Shan, 26.10.11

Ob 7.00 zjutraj zajtrkujemo in začnemo dan z energijo, ki v prvih 30 minutah trekinga izhlapi: potem ko se poslovimo od naših prijaznih gostiteljev, čakamo 50 minut vzpona na goro po zapleteni cesti na trenutke. Prišli smo napol mrtvi, dobri lety in jaz, ker so drugi sveži kot vrtnica, še posebej Monson, ki se je po planini povzpel v japonkah ... in še vedno imamo najslabših 7-8 ur svojega življenja! Pretiravam z da, ampak res se cesta po jedi poslabša in z dežjem dni, ki jih mine, je vse blatno.

Prvi, ki sem zdrsnil in zavil v lužo, sem jaz. In zdaj me skrbi ... če bi vedel, kako bomo končali, bi šel naravnost skozi vodo. Vodič nas postavi na sredino gore, nimam pojma zakaj in pride obup: to je neizvedljivo, z našimi mestnimi čevlji pa več. Lety nekajkrat zdrsne in pade (v enem od teh vlečenja z njo je bil vodnik, ki si ga je zaslužil, potem pa sem ji čestital za to) postavil noge do gležnjev v blatu ... skratka popoln kaos. Poleg tega se nabere včerajšnja utrujenost in vročina tega jutra.

Po teh 7-8 urah trekinga prispemo do samostana, kjer bomo nocoj prespali. Preprosto povedano: imamo blato tudi za ušesi! Tako smo izkoristili priložnost, da smo se previdno »kopali« s pijavkami, saj smo sinoči, tako leti kot jaz, pograbili enega (ne bom opisal, kako).

Večerjali smo, klepetali s človekom Simon-iron in se predali mrtvega v lastnih posteljah.

Inthein, 27.10.11

Na trgu čakamo, da ulovimo čoln, ki nas bo popeljal do Nyaung-shwea. Včerajšnjim težavam smo dodali progresivno bolečino gležnja leti, zato smo se odločili, da bomo zadnji dan to storili na motociklih. Na koncu celo vodja Thiri poudarja, da je nekaj gada, ker med potjo ni veliko pomagala in nas je popeljala po najhujših cestah ... nato pa odpovedala prihod na pričakovano točko in opravičila svoje čevlje, ampak ko smo se odločili končal na motociklu, tega ni odpravil. In končno reče, da pride z nami (čeprav je dan prej rekel, da se z motorjem lahko vozi samo ena oseba), ker bi nas bilo srečati v mestu Inthein, bi bilo nemogoče ... niti na Manhattnu!

Naš čoln se približuje ... le potopiti se je treba, da zaključimo delo!

POVZETEK:

Najhujše

• Pijavke in občutek, da imaš vedno udarec.
• V blatu zdrsne in pade.
• Vzpon na goro, ki nas je pustila mrtve.
• Po trekingu je treba oprati blatna oblačila.

NAJBOLJŠI

• Izkušnja spoznavanja edinstvenih plemen na svetu in deljenja časa, smeha, miz, odej z njimi je zelo koristna in si sama po sebi zasluži trud trekinga.
• Sprehodite se med riževimi polji, polji rumenega cvetja, čilijev ...
• Zbujati se z molitvami majhnih menihov namesto s piskom budilke (in se nasmehniti pod pokrovi, ko poslušamo dolgočasnega meniha).
• Izkoristite priložnost za klepet v angleščini in spoznavanje novih izrazov "Top-shit".
• Veseli srečni menih prve noči.
• Kopalnica s čudovitim pogledom na zvezde, veliko zvezd.
• Nasmehi in pozdravi otrok, ki so v vsaki vasi prišli k nam.
• Občutek, da je vse "najhujše" trekinga, je le smešna anekdota.